Mikroprah-silicijevega dioksida visoke čistosti se pogosto uporablja v elektronski embalaži, polprevodniških materialih, visoko{1}}keramiki in na drugih področjih. Njegova čistost neposredno vpliva na učinkovitost končnega izdelka. Zato je natančna opredelitev čistosti kremenčevega mikropraška ključnega pomena. Sledi nekaj pogosto uporabljenih identifikacijskih metod.
1. Analiza kemijske sestave
Primarna komponenta -mikropraška silicijevega dioksida visoke čistosti je silicijev dioksid (SiO₂), ki običajno zahteva čistost 99,9 % ali več. Rentgenska fluorescenčna spektroskopija (XRF) ali masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS) se lahko uporabljata za merjenje nečistoč, kot je vsebnost kovinskih elementov, kot so železo (Fe), aluminij (Al) in kalcij (Ca). Večja čistost povzroči manj nečistoč, zlasti vsebnost ionov težkih kovin, ki jo je treba strogo nadzorovati.
2. Analiza velikosti in morfologije delcev
Mikroprah -silicijevega dioksida visoke čistosti ima enakomerno porazdelitev velikosti delcev. Njegovo morfologijo delcev običajno opazujemo z laserskim analizatorjem velikosti delcev ali vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). Visoko{3}}delci mikropraškov silicijevega dioksida so redno sferični ali skoraj sferični, z gladko površino in brez aglomeratov. Nepravilna oblika delcev ali prisotnost vidnih tujih delcev lahko vpliva na učinkovitost uporabe.
3. Belina in optične lastnosti
Kremenčev prah visoke-čistosti ima običajno visoko belino, ki jo je mogoče izmeriti z merilnikom beline. Pra-silicijev dioksid visoke čistosti je čisto bel, brez opazne sive barve ali odtenkov. Poleg tega je njegov lomni količnik blizu tistemu čistega SiO₂ (približno 1,46), kar omogoča optično analizo.
4. Toplotna analiza
Za testiranje stabilnosti kremenčevega prahu pri visokih temperaturah se uporablja termogravimetrična analiza (TGA) ali diferencialna skenirajoča kalorimetrija (DSC). Silicijev dioksid v prahu visoke -čistosti ne bi smel pokazati znatne izgube mase ali razgradnje pri visokih temperaturah (npr. nad 1000 stopinj). Vendar lahko kremenčev prah, ki vsebuje organske snovi ali nečistoče, med segrevanjem pokaže neobičajne spremembe.
5. Preskus topnosti v čisti vodi
Dodajte majhno količino silicijevega dioksida v čisti vodi in opazujte njegovo raztapljanje. Pra-silicijev dioksid visoke čistosti je praktično netopen v vodi. Če pride do opazne motnosti ali sedimentacije, lahko vsebuje nečistoče, ki niso bile v celoti predelane. Če povzamemo, identifikacija -silicijevega mikropraška visoke čistosti zahteva kombinacijo kemijske analize, fizikalnega testiranja in vrednotenja toplotnih lastnosti, da se zagotovi, da izpolnjuje zahteve visoko-uporab.

